Portfolio
Miroslav Trampuš
Prve korake sem naredil z očetovo mehovko Zeiss Ikon 4 x 6. To so bili pravi koraki, s katerimi smo merili razdaljo. Naravnati zaslonko in čas pa je bila že umetnost. Sledilo je zabavno delo v temnici fotokluba in kasneje v domači kopalnici. Za poročno potovanje mi je brat posodil svoj Zenit in začela se je doba diapozitivov. Moj dolgoletni spremljevalec je bil diafilm Agfa. Kupoval in razvijal sem ga v Avstriji, kjer sem kasneje tudi kupil takrat zelo dobro kamero Minolta XE-1, Tamronov tele-makro objektiv, širokokotni 24 mm objektiv z možnostjo ukrivljanja polja ostrine, pa še marsikaj. Prednost je imela družinska fotografija in izleti v planine. Včasih sem se tudi poigral s kakšnim eksperimentom.
Žal mi je za vse lepe načrte zmanjkalo časa. Tudi vlačenje težke opreme po hribih je postalo prenaporno. Zadnja leta sem slikal le še z žepnim Pentaxom. A prišla je digitalna doba in sedaj pridno slikam s Canonovo kamero PowerShot S3, stara oprema pa samuje in čaka na fotoantiko.
Z digitalno kamero je res užitek fotografirati. Predvsem lahko veliko eksperimentiraš, število slik je poljubno, kamera ponuja številne možnosti in rezultati so takoj vidni. No, za dobro fotografijo si moraš kljub vsej tehniki vzeti čas, izbrati dobro kompozicijo in druge parametre. Veliko novega sem zvedel na srečanjih Digitalne akademije, v revijah in na internetu. Še vedno sem klasičen amaterski fotograf, počasi pa si bom našel kakšno specializirano področje, s katerim se bom še z večjim veseljem ukvarjal. Poglejmo moje začetke in današnje fotografije.
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
;)
